Za detskite slikovnici i boenki

Deteto za da bide mirno ili go stavaat pred televizorot ili mu davaat v race slikovnica-boenka, da se zanimava. Izborot e napraven ne po voljata na deteto tuku na vozrasnite cij vkus i estetsko cuvstvo se razlikuvaat od detskoto.So toj cin vozrasnite na izvesen nacin ja povredile vospotuvackata dolznost i mu ja uskratile imaginativnata kreativnost na deteto.Neretko pedagozite so pomos na didakticki sredstva ili kompjuter go zamenuvaat slobodniot likoven izraz i likovnosta so znacenjeto ili intelektualnata sodrzina.Sovremenite likovni pedagozi preporacuvaat namesto losa slikovnica, podobro na deteto da mu se pruzi golem prazen list hartija, moliv, cetka i boi i drugarski da se motivira da izraboti svoja likovna tvorba, otkolku da se sprecuva vo likovniot razvoj nametnuvajki mu tugi likovni zamisli. Zaradi zelbata da mu se pomogne na deteto kako polesno nesto da nacrta ili oboi, nesakajki se postignuva obraten efekt so sematska imitacija.
Nacrtanite slikovnici-boenki so ednostavni sematski prikazi, volumeni i formi, deteto avtomatski mehanicki gi ispolnuva.Zaradi ednostavnosta lesno gi zapametuva i cesto se navraka kon niv koga ke mu zatreba slicna forma.Taka so toa se zatvoraat natamoznite detski imaginacii i voocuvanja.
Slikovmicite-boenki od slozen naturalen karakter so prividna realisticnost se predizvik za deteto i toa misli deka moze da gi kopira. No, posle obiduvanjeto se uveruva deka tie se premnogu slozeni i neostvarliivi za nego, pa se razocaruva vo svojata sposobnost za likovna rabota.Od edna strana e emocionalniot svet na deteto, a od druga strana detskiot svet nacrtan vo slikovnicata.Znacajnosta na ova vtoroto, vo posledno vreme osobeno se zgilemi so razvienata reproduktivna tehnika, video komunikaciite i nekoi softverski likovni resenija niz video igri, kako i opstiot porast i razvoj na slikovniot jazik.Razgleduvajki go toj detski vizuelen svet, mozeme da konstatirame mnostvo raznovidni sliki, ilustracii, animacii na razni nacini. Moze li da se zboruva za odnosot pomegu emocionalniot svet na deteto i slikovnicite boenki vo vreme koga slikovno vizuelniot jazik stana recisi stika za siroka potrosuvacka.
Sekojdnevna vistina e deka decata gi sakaat slikovnicite-boenki i preku ilustraciite gi prifakaat tugite baranja za sorabotka so sto ja dokazuvaat korisnosta ,magicnatata mok i plemenitoto vlijanie na slikovnicite.Poradi toa tie i opstojuvaat vo svetot. Na niv treba da se smeta kako na nuznost. Megu taa nuznost ili t,n,estetska i vospitna vrednost na slikovnicata-boenka, se prostira dolg pat na koj se naoga pobudenata svest na deteto.
Veruvam deka sodrzinata vo slikovnicata sto umetnikot ke ja ilustrira seuste moze da go pleni detskoto srce,
no za toa e potrebna golema umetnicka iskrenost, uveruvanje i poznavanje na detskite zelbi i potrebi za da se dopre do nivnoto srce.Poveke od sigurno e deka slikovnosta kaj decata denes e mnogu poprisutna otkolku nekogas i od toj aspekt ja sfativ inicijativata na edno strucno sovetuvanje da se izrabotuvaat slikovnici-boenki, cii pocetni nedovrseni ilustracii da gi izrabotuvaat nasi poznati sovremeni likovni umetnici.Sepak ova ne se ostvari, bidejki se istakna deka korisna moze da bide samo onaa slikovnica-boenka, koja pokraj voodusevuvanje ke ovozmozi i pobuda za samostono likovno izrazuvanje bez kopiranje i precrtuvanje.Pritoa taa treba da bide likovno i tehnicki prisposobena za odredena detska vozrast so soodvetna golemina i hartija za soodvetna crtacka ili slikarska tehnika. Toa bi bila polezna rabota vo vistinsko vremeza neguvanje na likovnite vrednosti, no kaj nas kako nikoj da ne e zadolzen za opstojna analiza na seto ona sto se nudi od mnostvo sareno bleskavi uvozni primeroci.Nie denes ednostavno go profakame ogromniot porast na slikovnici,ilustracii,boenki,crtani i animirani filmovi,stripovi,crtani video igri i sl. i ne se prasuvame dali toa ima vlijanie na detskite emocii cii slikovni impresii ostavaat traga za cel zivot.Toa e pricinata za predostroznost koja ako se prenebregne vo podocnezniot pristap na decata kon vistinskite likovni vrednosti da ostavi posledici.